Topel poletni dan. Sediš za volanom svojega športnega avtomobila. Tvoj
komolec je lagodno naslonjen na odprto stransko okno. Veter se igra s
tvojimi lasmi, medtem ko drviš po podeželski cesti. Motor avtomobila z
veliko močjo vleče skozi ovinke. Videti je, kakor da so široke
pnevmatike prilepljene na asfalt. Avtomobil drži smer. Iz radia doni
čudovita pesem. Z desnim palcem udarjaš po volanu njen takt.
Na cesti se pojavi manjši tovorni avto. Preklopiš v nižjo prestavo.
Motor voljno pospeši in požene avtomobil mimo ovire, medtem ko se
kazalec obratov motorja zažene do rdečega območja. Sila pospeška te
prilepi na športni sedež. Čudovit občutek. Zopet si na cesti.
|
|
Preberite več...
|
|
Dopust na Gorenjskem. Nebo je sinje modro. Na vrhovih gora se lesketa
sneg. Idealen dan za vožnjo čez prelaz. Vršič – izziv za tvojega
starega golfa. Vseeno tvegaš.
S prijateljem na sopotnikovem sedežu začneš premagovati serpentine
proti Vršiču. Že pri prvem vzponu je število vrtljajev motorja močno
padlo. Prestaviš v tretjo prestavo, toda motor se še vedno trese in
kašlja. Druga prestava. Počasi lezeš proti prelazu. Za teboj je vedno
več močnih avtomobilov z živčnimi vozniki. Prehitevati ne morejo. Samo
motoristi z lahkoto zdrsijo mimo tebe.
|
|
Preberite več...
|
|
Pokliče te prijatelj. Dolgo se pogovarjata. Drag pogovor. Ko odložiš
slušalko, si trdno odločen. Na vsak način ga moraš obiskati. Naslednji
konec tedna. Spoznal si ga na nekem mladinskem srečanju. Tip je
resnično kul. Stanuje v Petanjcih.
Teden mineva polžje počasi. Toda končno napoči petek. Spalno vrečo in
potovalko zabrišeš na zadnji sedež svojega avtomobila in zaženeš motor.
Napotiš se na avtocesto. Naenkrat tvoje možgane spreleti misel: Kje pa
je sploh ta kraj? Gorenjska? Štajerska? Primorska?
|
|
Preberite več...
|
|
Noč je. Dež curkoma lije in debele deževne kaplje so v svetlobi žarometov videti kot prosojne zavese. Udarjajo ob vetrobransko steklo tvojega avtomobila in spreminjajo vožnjo v igro iskanja. Brisalci delajo z veliko hitrostjo, vendar tako obilnim padavinam niso kos. Napeto gledaš na črni asfalt, da bi se vsaj približno orientiral po črti na sredi ceste. Žarometi avtomobilov, ki prihajajo nasproti, te slepijo …
To je bilo pa tesno! Komaj si še lahko obrnil volan na desno. Malo je manjkalo in oplazil bi nasproti vozeč tovornjak. Čutiš, kako v tvojem telesu narašča adrenalin. Členki na tvojih rokah izstopijo. Mišice na rokah so napete.
|
|
Preberite več...
|
|
Kazalec za gorivo je na ničli. Težko je oceniti, koliko kilometrov boš lahko še prevozil. Vsekakor bo kmalu v uplinjaču porabljena zadnja kapljica bencina in motor bo ugasnil. To ti je popolnoma jasno, vendar moraš na nujen sestanek.
Hitiš na pogovor za službo v uglednem podjetju. Seveda šef kadrovske službe, s katerim si dogovorjen, pričakuje točnost. Če zamudiš, se lahko samo obrneš in greš domov. Ni časa, da bi natočil gorivo. Saj bo dovolj goriva, si misliš.
|
|
Preberite več...
|
|
Nekateri vozniki drvijo po cestah kakor samomorilci. Drugi kakor rablji. Omejitev hitrosti upoštevajo le, če domnevajo, da je v bližini policija. Ali če vidijo kamero, ki spremlja promet. Kaže, da jim je za njihovo varnost ravno tako malo mar kakor za varnost drugih ljudi.
Podobno velja tudi za kolesarje, ki se s svojimi neosvetljenimi gorskimi kolesi naenkrat pojavijo iz teme. Seveda ne pristane vsak na pokrovu avtomobila ali pa kar v invalidskem vozičku. Kljub temu pa bi nam o tem lahko na oddelku za nujno pomoč veliko povedali.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Dokler naju tehnični pregled ne loči |
Čas je za tehnični pregled. Tvoj avto mora biti pregledan. Ob tej pomisli ti ni ravno čisto lahko pri srcu. Navsezadnje ima ta avtomobil na grbi že kar nekaj let. Ne klopota več samo na tlakovanih cestah. In prepričan si, da budno oko strokovnjakov ne bo spregledalo rje na njem.
Z mešanimi občutki pelješ skozi vhod hale za tehnične preglede in se priključiš koloni čakajočih voznikov. Tudi oni so videti malce živčni. Čeprav se nekateri avtomobili svetijo, kakor da bi bili ravnokar izdelani. V primerjavi z njimi je tvoj avto res videti star. Ostani miren! Poskušaš se nekako umiriti. Kaj se pa lahko zgodi? V najslabšem primeru te bodo poslali k mehaniku ali pa na odpad.
|
|
Preberite več...
|
|
Vroč dan. Jezik se ti lepi na nebo in srajca na telo. Čeprav so stranska okna tvojega avtomobila odprta in piha od vseh strani, se počutiš kot v tropih. Ko bi ta škatla imela klimo!
Podeželski cesti ni in ni konca. Zrak nad asfaltom migota. Končno se pojavijo hiše. Vas. Toda trgovina je zaprta. Ker je nedelja. Restavracije pa vas nima. Seveda tudi bencinske črpalke ne. Nobenega upanja, da bi kje dobil kokto.
Ko zapuščaš naselje, pospešiš. Toda veter, ki pri tem nastaja, te ne hladi. Sonce neusmiljeno žge pločevino.
|
|
Preberite več...
|
|
Si že kdaj pral avto? Ne mislim, ali si ga peljal v avtopralnico, temveč ali si ga čistil s cevjo, vedrom, gobo in šamponom? Čiščenje v avtopralnici za tisoč tolarjev spusti številne kotičke in robove tvojega avtomobila. Ne odstrani katranskih madežev na pokrovu motorja in na blatniku, temveč jih premaže z vročim voskom. Gledano od daleč se avto sveti. Toda tudi slaboviden bo pri natančnejšem ogledu ugotovil, da je bilo pranje površno.
Prodajalci avtomobilov so veliko bolj skrbni, ko želijo rabljen avtomobil postaviti v izložbo. Pločevino loščijo in polirajo, dokler ne zasije v nekdanjem sijaju. Iz kolesnih obročev, prostora, kjer je motor, in šasije odstranijo cestno umazanijo, očistijo okrasne pokrove in stekla. Posesajo, skrtačijo in zdrgnejo tudi notranjost avtomobila. Plastične dele in gumijasta tesnila osvežijo s posebnimi sredstvi. Odstranijo zatohlost. Na koncu dobimo občutek, da je avto pravkar prišel s tekočega traku. Sveti se kakor prvi dan.
|
|
Preberite več...
|
|
Cesta pelje skozi smrekov gozd. Počasi spuščaš levo stransko okno avtomobila in opazuješ drevesa. Zelena so. Toda videz vara. Že pri drugem letniku smrekovih vej se kažejo rjave iglice. Tretjega sploh ni več. Drevesa so na smrt bolna. Ne veš, kaj naj si misliš o tem. Teden za tednom slišiš v poročilih o onesnaženju podtalnice, o ozonski luknji, o pomanjkanju surovin in o umirajočih gozdovih. Čas je, da nekdo očisti Zemljo!
Avtoradio poroča o trenutnih razmerah na svetu: vojne, teroristični napadi, lakote, epidemija v srednji Afriki, ki poskuša najti pot v Evropo. Kako naj se politiki spopadejo s tem?
Čeprav nam voda že v grlo teče, ne odnehamo. Ne spremenimo življenjskega sloga. Mnogi ljudje so neobzirni divjaki na življenjski cesti, nepremišljeni zapravljivci surovin, neodgovorni onesnaževalci življenjskega prostora.
|
|
Preberite več...
|
|
|